Pri izbiri izdelkov, se je vredno vedno vprašati. Ali to resnično potrebujem? Novo razvite tkanine in načini obdelav so pri določenih stvareh zagotovo izboljšale ali v večini primerov zaradi manjše vpojnosti in lažjih materialov olajšale ravnanje. A je izbira teh materialov smotrna le v izdelkih, ki se uporabljajo bolj v specifične namene ali jih uporabljamo le občasno.
Ne tako dolgo nazaj, so bili ljudje zaljubljeni v naravna vlakna: volno, kašmir, bombaž, svilo, lan in konopljo. Ko pogledamo tkanine danes, so na vrhu uporabe rajon, poliester, akril, acetat in najlon.
Rokavice in zaščitna maska ob rokovanju s tkaninami so bile še nekaj let nazaj stalnica le v proizvodnji, sedaj so postale obvezne že v prodajalnah, kjer so prodajalci v stiku z njimi le med svojim delovnim časom. Mi te iste izdelke uporabljamo 24ur na dan 365 dni na leto. Razlaga, da se rokavice morajo uporabljati za zaščito oblačil (tako naj bi ”cenjeni” kupec dobil brezhiben izdelek), je krepko privlečena za lase. Odkar vlada na trgu kapital, je na prvem mestu skrbi proizvajalcev- zaslužek. Zdravje zaposlenih in tudi končnih potrošnikov, narave in živali je tu popolnoma nepomembno.
Tehnološki napredek v tkaninah naj bi delal naše življenje lažje, ampak za kakšno ceno?
*Poliester je najslabša tkanina, ki jo lahko kupite. Narejena je iz sintetičnih polimerov. Rajon, acetat in triacetat so reciklirane lesna celuloza, ki jih je treba obdelati z vrsto kemikalij (amoniak, aceton in žveplova kislina), da so primerna za redna pranja in obrabo. Najlon je izdelan iz nafte in povezan z mnogimi kemikalijami, ki so dokazano rakotovorne.
Nekaj so sami materiali, najhujši povzročitelji mnogih bolezenskih stanj pa so obdelave le teh.
Nanotehnologija v tekstilni industriji- novo področje plemenitenja tkanin ”nanofinishing”. Izdelava tkanin po tem postopku res zagotavlja, da tkanine dobijo želene lastnosti brez znatnega povečanja mase, debeline, trdote, kot se je prej dogajalo s predhodno uporabljenimi tehnikami. Nanofinishing vključuje blokiranje UV žarkov, odpornost proti mikrobom, bakterijam, glivicam, pršicam, zaviranje gorenja, odpornost na mečkanje, ne prepustnost vode, madežev ali samočistilne lastnosti izdelka. Predvsem pri sintetičnih materialih pa se uporablja za boljšo absorpcijo barv in zaviranje neprijetnih vonjav. Nanotehnologija je iz večinoma industrijske rabe prešla na izdelke za vsakodnevno rabo. Čeprav v bistvu sploh ne vemo s čim imamo opravka. Saj se lahko ti nanodelci brez ovir sprehajajo po našem telesu. Pa tudi če bi delovali le na površini telesa, ni pametno uničevati tudi koristnih mikroorganizmov, ki jih imamo na koži in nas varujejo pred vdorom patogenov.
Negorljive tkanine so pričeli uporabljati leta 1971 kot zaščito otroških pižam pred gorenjem. Spojino, ki se je takrat nanašala na izdelek, so zaradi kemikalij, ki so jih našli v otroškem urinu zaradi oblačil, prepovedali že leta 1977. Glede na podatke Nacionalne javne varnosti, je v tem obdobju v povprečju 36 otrok na leto bilo zaradi teh spojin rešenih pred hudimi opeklinami, vendar se je na drugi strani pojavilo vprašanje glede varnosti milijonov otrok, ki so bili v tem času izpostavljeni kemikaliji, ki dokazano povzroča raka. Ta kemikalija je v ostalih tekstilnih izdelkih še vedno zelo prisotna. Mnogo od teh spojin (predvsem PBDE) se uporablja še vedno pri uniformah in oblačilih, ki morajo biti ognjevarne. Mnogo izdelkov danes še vedno vsebuje zaviralce gorenja, ki morajo vzdržati 50 in več pranj.
Prednosti sintetičnih tkanin?
Poliester in druga sintetična vlakna omogočajo oblikovanje katerihkoli izdelkov, z obdelavami je material odporen na vodo in veter in ostale okoljske spremembe v primerjavi z naravnimi vlakni. Je običajno bolj trpežen od bombaža in manj nagnjen k mečkanju in krčenju. Za nekatere poklice je trajnost poliestra prednost v primerjavi z naravnimi materiali, saj so sintetične tkanine lahko brez težav večkrat oprane in izpostavljene težkim detergentom. Lahko jih čistimo tudi s hladno vodo ali s suhim čiščenjem. Poliester je manj vpojen kot bombaž in se zato suši hitreje. Poliester je manj gorljiv kot bombaž, vendar ko se vname, se prične topiti in pusti za seboj hude lokalne opekline.
Poliester/bombaž mešanica, ki združuje mehkobo bombaža in trajnost poliestra. Ohranijo v večini primerov svojo obliko in barvo, se ne mečkajo, so cenejši in trajajo dlje od bombaža.
Ekološko gledano imata tako konvencionalni bombaž kot poliester pomanjkljivosti. Poliester je iz naftnih derivatov, bombaž je obdelan s pesticidi in herbicidi, med proizvodnjo obeh se porabi mnogo vode, energije in škodljivih kemikalij za obstojnost barv in ostalih lastnosti izdelka. Prednost bombaža je, da se določene kemikalije s pranjem lahko odstranijo in da se s časom biološko razgradi. Je obnovljiv, trajnostni vir, čeprav v zadnjem času zaradi vseh obdelav precej izgublja svoje prednosti.
Še zanimivost: Mehčalce so izumili, da bi le ti pri sintetičnih tkaninah zavirali statičen ”objem” telesa ter prikrili neprijetne vonjave, ki postanejo močnejše ob sušenju in segrevanju ter potenju telesa ob nošnji sintetike.
Ekološki bombaž
Cenjen je zaradi svoje vsestranskosti in naravnega udobja. Je mehkejši, bolj zračen ter zagotovo manj draži kožo kot sintetični materiali. Izredno primeren za otroška oblačila, posteljnino, brisače, spodnje perilo, prevleke za ležišča,… ker je mehkejši, prijetnejši, bolj prožen in manj hladen od ostalih naravnih tkanin (lan, konoplja).
Lan in konoplja
Konoplja- lahko raste brez potrebe po herbicidih, fungocidih, pesticidih, ker je odporna na gnitje, plesni, slano vodo. Ne povzroča alergij. Je eno od najbolj odpornih naravnih vlaken na ultravijolično svetlobo. Njena vlakna so 4x močnejša od bombažnih, gre tudi za eno od najbolj dolgoživih naravnih vlaken. Je pa konoplja zelo neelastična in se razteza precej manj kot katerakoli drugo naravno vlakno. Zatorej je za določene izdelke ekološki bombaž boljši. Lan in konoplja postaneta s časom mehka in voljna. Oba imata antibakterijske lastnosti, sta naravna izolatorja, ne zadržujeta vlage, sta odporna na bolje in druge žuželke. Barvila absorbirata takoj in se lahko razgradita.
Svila in volna- sta danes precej onesnažena s kemikalijami. Volna s pesticidi, ki jih uporabljajo za uničevanje parazitov ter antibiotiki, ki jih uporabljajo na živalih. Svila med procesom proizvodnje in za pripravo na transport.
Pasti marketinga
Mnogo tkanin danes se prodaja kot ekološko, zdravo in zeleno, ker so izdelane iz bambusa, lanu, konoplje. Pred nakupom zagotovo preverite, ali je tkanina v celoti izdelana iz teh surovin ali je zaradi boljše prodaje le teh le v odstotkih v sintetični tkanini. V tem primeru namreč za zdravje ne naredite ničesar. Te tkanine morajo biti zaradi mešanice surovin izpostavljene še nekaj postopkom več, kar še poviša breme uporabljenih škodljivih kemikalij.
Prav tako se je pri izdelkih, ki morajo trajati najmanj deset let (ležišča, posteljnina) potrebno vprašati ali za opozorili prodajalcev, da se morajo tovrstni izdelki menjati na pet ali celo tri leta (saj v nasprotnem primeru pričnejo pršice in plesen najedati vaše zdravje), ne stoji le premišljena promocija, kako spodbuditi kupce k pogostejšim nakupom njihovih izdelkov in prikrivanje slabe kakovosti izdelkov, ki več kot teh nekaj let očitno ne bi zdržale.
Če se odločate za naravne tkanine, naj bodo le te 100% ali mešane z ostalimi ekološko pridelanimi tkaninami- ekološki bombaž, lan, konoplja, volna,…
Seznam škodljivih tkanin in obdelav je dolg. In vsako leto bo daljši. A v bistvu je stvar bolj ali manj preprosta. Pri oblačilih (posebej spodnje perilo se poskušamo držati naravnih materialov: ekološkega bombaža, konoplje, 100% bambusa, itd..). Tu res ni zaželena uporaba sintetičnih materialov ali mešanic. Vrhnja oblačila čim bolj naravni materiali, športna oblačila – vodoodporna itd. imejte na sebi čim manj časa in res takrat ko se vam zdi nujno potrebno.
Izdelke za dom (posteljnino, odeje, vzglavnike, ležišča), ki jih uporabljate več ur vsakodnevno in morajo biti v uporabi daljše obdobje, izbirajte preudarno in pozorno. Ne izbirajte jih glede na modne smernice ter jih menjajte šele takrat, ko niso več kos svoji funkciji. Nakupi le teh so namreč dolgoročna naložba v naše zdravje.
Se nadaljuje TUKAJ.
Vir: Sandra Klemenc, http://www.zelenatrgovina.si/
